Tomo

Tomaž Cingerle 1976-2024

Mislim, da smo že vsi, ki nas je jadranje zasvojilo, že doživeli tisti mir in samoto ter tisti pravi občutek svobode na nebu… Tisti občutek, ko zapelješ v steber, se nagneš ga pocentriraš, ko lahko zamižiš, in vrtiš, vrtiš, vrtiš…. Kadar človeka vleče v višave je ta prvinski zapis neustavljiv. Vsak dan posebej, si kot ptiček na robu gnezda da vedno znova razpreš krila in vzletiš.

Tomo je svojo letalno kariero začel že zelo zgodaj. Pred slabima dvema desetletjema je prvič dvignil padalo na poligonu nad Drežnico. Bil je zelo hitro v elementu. Takoj se je pokazal
njegov talent in čut za krilo in zrak. Nekako je izstopal iz povprečja in hitro napredoval. Kajkmalu je postal velemojster preletov z neverjetnim občutkom za termiko. Linije, katere je vlekel glede na smer in jakost vetra, višino baze ter moč termike je znal najti le on. Mikale so ga bolj eksotične, oziroma neobičajne špure. Iznad rodnega primorskega hribovja ga je največkrat vleklo proti severu, v hribe. Kot da bi se hotel rešiti vrveža domačega Lijaka. Tako je sveje gnezdo dobil v zgornjem posočju, nad Krnom, Kaninom, Mangartom… kjer je prijetno združil s koristnim in je tretjo dimenzijo delil tudi z navdušenci v tandemu. Po pristanku se je vedno znova veselil skupaj z tistimi, ki so zrak okusili prvič. Bil je umirjen, iskren, pošten, preudaren in zelo varen pilot. Od leta 2006 je bil član Društva Adrenalin Gornje Posočje, kasneje tudi član JPD Kanin, kjer je bil nekaj časa tudi predsednik društva. Ni bil samo jadralni padalec, bil je vrhunski plezalec, alpinist, vsestranski športnik, reševalec vedno pripravljen pomagati, ljubitelj narave in v zadnjih letih ljubeč oče in dober družinski človek. Ne moremo razumeti, kar krivično se nam zdi kako je lahko bolezen izbrala prav njega in ga iztrgala od nas.

V imenu vseh nas, prijateljev padalcev: Tomo, kjerkoli že si, naj ti bo veter ugoden in baza visoka. Saj vemo. Kot vedno, vlekel boš prave linije in ko bomo vrteli tisti steber bomo skupaj….